Učenci se razlikujejo po svojih sposobnostih, načinu učenja in tempu napredovanja. Nekateri učenci pri učenju naletijo na težave, ki so lahko splošne (pojavljajo se pri večini predmetov) ali specifične (npr. na področju branja, pisanja, računanja). Težave so lahko lažje ali težje, začasne ali dolgotrajne ter bolj ali manj kompleksne.
Cilj je, da vsakemu učencu omogočimo čim uspešnejši razvoj njegovih sposobnosti in pozitivno izkušnjo učenja. Zato učencem z učnimi težavami nudimo postopno in premišljeno pomoč, ki poteka v več korakih – od prvih opažanj težav do morebitnega vključevanja zunanjih strokovnih institucij.
Uspešno premagovanje učnih težav temelji na sodelovanju učenca, staršev, učiteljev, svetovalne službe in po potrebi zunanjih strokovnjakov.
S skupnimi močmi ustvarjamo spodbudno okolje, v katerem učenec razvija svoje potenciale, krepi samozavest in napreduje po svojih najboljših zmožnostih.
Postopnost pomoči
Pomoč učencem z učnimi težavami je organizirana na petih stopnjah:
- Pomoč učiteljev pri pouku, dopolnilnem pouku in v okviru podaljšanega bivanja: Učne težave pri učencih navadno prvi prepoznajo učitelji, ki otroka poučujejo. Na prvi stopnji torej pomoč nudi učitelj, ki otroka uči. Učitelj pri pouku prilagodi metode, tempo in obseg dela ter učencu nudi dodatno podporo pri razumevanju snovi. V tej fazi IDPP še ni potreben, če učenec ob pomoči napreduje.
- Pomoč šolske svetovalne službe: Če pomoč učiteljev in dopolnilni pouk ne zadoščata, se v proces vključi šolska svetovalna služba. V sodelovanju z učiteljem, učencem in starši se odpre Izvirni delovni projekt pomoči (IDPP), v katerem se opredelijo učenčeve učne težave in načini pomoči, ki jih bo prejemal.
- Dodatna individualna in skupinska pomoč (ISP): Učenec se po potrebi vključi v individualno ali manjšo skupino, kjer prejema ciljno usmerjeno pomoč za premagovanje specifičnih težav.
- Pomoč zunanje strokovne ustanove: Po potrebi se vključi zunanja strokovna institucija (npr. Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše, Center za sluh in govor …). Strokovnjaki (psiholog, specialni pedagog, logoped, pedopsihiater in drugi profili strokovnjakov) izvedejo z otrokom poglobljeno diagnostično ocenjevanje in podajo svoje mnenje o vrsti in obsegu njegovih težav (napišejo strokovno poročilo).
Usmerjanje v program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo (»odločba«): Če učenec kljub vsem oblikam pomoči še vedno potrebuje dodatno strokovno podporo, se sproži postopek usmerjanja po Zakonu o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami.