Otroci s posebnimi potrebami so po Zakonu o osnovni šoli (11. člen):
· otroci z motnjami v duševnem razvoju
· slepi in slabovidni otroci
· gluhi in naglušni otroci
· otroci z govorno-jezikovnimi motnjami
· gibalno ovirani otroci
· dolgotrajno bolni otroci
· otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja
· otroci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami.
Učenci, ki s pomočmi, ki jih nudi šola ne izkazujejo napredka, lahko na zahtevo staršev ali predlog šole pridobijo odločbo o usmeritvi pri Zavodu RS za šolstvo (5. stopnja pomoči), v kateri je opredeljen: program vzgoje in izobraževanja, v katerega se otrok usmerja; obseg, način in vrsta ter izvajalec dodatne strokovne pomoči; pripomočki, prostor, oprema, prilagoditve ter drugi pogoji.
Na podlagi odločbe o usmeritvi strokovna skupina šole v sodelovanju s starši izoblikuje individualizirani vzgojno-izobraževalni program, s katerim soglašajo vsi sodelujoči.
Šola na podlagi odločbe otroku nudi dodatno strokovno pomoč, ki se izvaja individualno ali skupinsko, v oddelku ali izven oddelka. Kdo je izvajalec dodatne strokovne pomoči je določeno v odločbi o usmeritvi (npr.: učitelj, specialni pedagog, pedagog, psiholog, logoped, socialni pedagog …).
