Tradicionalni slovenski zajtrk

DOGODEK – TRADICIONALNI SLOVENSKI ZAJTRK (TSZ)

Tudi letos smo na tretji petek v novembru, 19. 11. 2021, obeležili Dan slovenske hrane in spremljajoči Tradicionalni slovenski zajtrk (TSZ).

Slogan letošnjega Tradicionalnega slovenskega zajtrka se glasi:

»ZAJTRK S SADJEM – SUPER DAN!«.

“Po jutru se dan pozna…”

“Prazna vreča ne stoji pokonci…”

“Zajtrkuj kot kralj, kosi kot princ in

večerjaj kot berač….”

 

»Energijo telo potrebuje takrat, ko bo delovalo. Najprimernejši del dneva, da si zagotovimo energijo je zagotovo jutro.«

 

Namen TSZ je, da otrokom sporočimo, da je pomembno začeti dan z zajtrkom, ki telo oskrbi s potrebno energijo in hranilnimi snovmi. Zajtrkovanje pozitivno vpliva tudi na učenje, saj se izboljša reševanje kompleksnih nalog, logično sklepanje, reševanje problemov, pozornost, ter spomin.

Ob tem ne smemo pozabiti na pomen uživanja lokalno pridelane hrane. Hrana iz lokalnega okolja je sezonsko dostopnejša, sadje in zelenjava imata več vitaminov in posledično višjo hranilno vrednost. Zaradi bližine proizvodnje se lahko uporablja manj aditivov, kot so konzervansi, barvila ipd., taka živila pa so tudi prepoznavna po bogatem in tradicionalnem okusu. S tem se tudi ohranjajo delovna mesta na podeželju.

 

Otroci so zajtrkovali domač mešani rženi kruh iz krušne peči, domači med, bio maslo, domače mleko in jabolko – vse slovenskega porekla.

V tem tednu smo na jedilniku imeli nekaj tradicionalnih slovenskih jedi in to: govejo juho, prežganko, skutine štruklje, kiblflajš, golaž, polento, ajdove žgance. Na dan tradicionalnega slovenskega zajtrka smo imeli bujto repo ter domačo skutino gibanico.

Projekt smo izvedli prvo šolsko uro.

Otroci so prejeli promocijsko izobraževalno zgibanko Čebelica, moja prijateljica.

 

Ob zajtrku so se učitelji in učenci pogovarjali o:

  • pomembnosti zajtrka v prehrani,
  • kulturi prehranjevanja,
  • pomembnosti uživanja lokalno pridelane hrane,
  • pomenu sadja v prehrani,
  • o pravilnem ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri vsakodnevnih dejavnostih ter o racionalnem ravnanju z embalažo.

 

V oddelkih tretjega razreda je čebelar, g. Darko Rebernik iz Čebelarskega društva Maribor predstavil čebelarstvo in pomen čebel za okolje in pridelavo hrane.

V oddelkih  petega razreda so ga. Miša Pušenjak, ga. Martina Gomzi in gdč. Maja Vodopivec, strokovnjakinje iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor predstavile ekološko, integrirano pridelavo hrane, pomen uživanja lokalno pridelane hrane ter označbe živil iz shem  kakovosti.

 

Nekaj utrinkov iz zajtrka:

Scroll to Top
Skip to content